Mednarodne kolegialne presoje kakovosti v letu 2025: priložnost za razvoj in trajnostno izboljševanje

V zadnjem desetletju se je mednarodno sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju močno okrepilo. Ena od ključnih metod, ki ji pripisujejo vedno večjo vrednost, je izvajanje medsebojnih kolegialnih presoj (peer reviews) med PSIU izvajalci različnih držav. Takšne presoje prinašajo sveže poglede, spodbujajo kulturo stalnega izboljševanja in omogočajo mednarodno izmenjavo dobrih praks. Mednarodna kolegialna presoja na ravni izvajalcev PSIU se šteje za del nacionalne zbirke orodij za zagotavljanje kakovosti PSIU, ki je namenjena predvsem podpori kakovostnemu razvoju, medsebojnemu učenju, identifikaciji dobrih praks in področij za izboljšave.

Presojevalci iz drugih držav lahko zagotovijo koristno zunanje mnenje v podporo notranji samoevalvaciji, saj so nepristranski, a hkrati tudi strokovni ocenjevalci. Poleg tega mednarodne kolegialne presoje krepijo mreže strokovnjakov, spodbujajo zaupanje med partnerji in pomagajo doseči skupne evropske standarde kakovosti, opredeljene v okviru mreže EQAVET. Takšen pristop presega zgolj formalen nadzor – gre za proces, ki je razvojno naravnan, spodbujajoč in prilagodljiv.

V letu 2025 smo v okviru evropske mreže EQAVET sodelovali v treh mednarodnih presojah kakovosti na ravni izvajalcev PSIU, ki so predstavljale izjemno priložnost za izmenjavo dobrih praks, evalvacijo procesov in krepitev sodelovanja z evropskimi partnerji.

• V Osijeku na Hrvaškem (Ugostiteljsko turistička škola  – https://rck-utso.hr/.

Presoja kakovosti na Hrvaškem se je osredotočila na področje kakovosti: enakost in enake možnosti (QA 7). To področje je ključno za zagotavljanje pravičnih pogojev učenja in vključujočega okolja.

• V Helsinkih na Finskem (Perho Culinary, Tourism and Business College – https://perho.fi/en/.

Temeljni poudarek kolegialne presoje na Finskem je bilo področje kakovosti: poučevanje in učenje (QA 12), kjer so presojevalci poglobili v didaktične prakse in uporabo sodobnih pristopov.

• V Haapsaluju v Estoniji (Haapsalu Vocational Education and Training Centre  https://hkhk.edu.ee/en.

Kolegialna presoja v Estoniji se je osredotočila na dve področie kakovosti: načrtovanje in upravljanje človeških virov (QA 6) ter notranje odnose (QA 8).

V številnih državah  kolegialna presoja nima formalnega in zakonsko urejenega statusa, temveč je del širših evalvacijskih praks. V nekaterih državah pa je kolegialna presoja že obvezna in formalno urejena kot del nacionalnega sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti (npr. kot del akreditacijskih postopkov ali rednih evalvacij). Slovenija je v razvoju, kar je priložnost za oblikovanje sodobnih, kakovostnih in uporabniku prijaznih modelov presoje, ki temeljijo na dobrih praksah drugih držav. Ključno je vzpostaviti jasne smernice, redno usposabljanje presojevalcev in vključevanje vseh relevantnih deležnikov. V zadnjih letih je Slovenija naredila pomembne korake k uveljavitvi kolegialnih presoj kot dopolnilnega orodja kakovosti v PSIU.

Mednarodne kolegialne presoje kakovosti niso zgolj formalnost ali nadzorni mehanizem, temveč priložnost za strateški razvoj, učenje in krepitev celotnega ekosistema poklicnega izobraževanja. V kontekstu hitrih družbenih in tehnoloških sprememb je prav ta fleksibilnost, odprtost in sodelovanje tista vrednost, ki omogoča trajnostno izboljševanje kakovosti.