Hrvaška kolegialna presoja na temo »Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju odraslih: samoocenjevanje in zunanja evalvacija« – Kratko poročilo

Osrednja tema  kolegialne presoje 

 Kolegialna presoja  je potekala 9. in 10. aprila 2026 v Zagrebu v organizaciji Agencije za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih (www.asoo.hr), ki deluje kot hrvaška nacionalna referenčna točka (NRP) v okviru EQAVET. Presoje se je udeležilo sedem članov mreže EQAVET, presojevalci iz Finske, Nemčije, Madžarske in Slovenije Poleg tega se je sestanku pridružil opazovalec iz Evropske fundacije za usposabljanje (ETF).  Kolegialna presoja  se je osredotočil na uvedbo sistema zunanjega ocenjevanja v Hrvaški, ki dopolnjuje notranjo samoocenjevanje v izobraževanju odraslih.

Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju odraslih je bilo sistematično uvedeno v hrvaški sistem izobraževanja odraslih z Zakonom o izobraževanju odraslih, ki je bil sprejet leta 2021. Ta zakon priznava obstoj formalnega, neformalnega in informelnega učenja, vendar se njegovo področje uporabe – vključno z delom, ki obravnava zagotavljanje kakovosti – nanaša izključno na formalno izobraževanje odraslih, tj. izobraževanje, ki vodi do javno priznane kvalifikacije.

Zakonodaja ne predpisuje, kako posamezni izvajalci izobraževanja odraslih organizirajo svojo notranje samoocenjevanje, vendar je predpisano, da metodologijo in orodja za samoocenjevanje uvede Agencija. Da bi podprla institucije pri razvoju njihovega notranjega zagotavljanja kakovosti, je Agencija pripravila Smernice za samoocenjevanje in organizirala usposabljanja za institucije izobraževanja odraslih. V skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih je bil vzpostavljen nacionalni postopek zunanjega ocenjevanja, ki se nanaša na približno 360 institucij. Zunanja evalvacija, ki jo vsakih pet do sedem let izvaja Agencija za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, temelji na modelu zagotavljanja kakovosti, sestavljenem iz 18 standardov, razvrščenih v pet področij kakovosti. Ta evalvacijski postopek vključuje poročilo o institucionalni samooceni, podprto z dokazili, obisk na kraju samem, ki ga opravi neodvisna komisija treh strokovnjakov, ter odločitev o stopnji kakovosti ustanove, ki sega od zelo visoke do nezadovoljive. Rezultati ocenjevanja so objavljeni na spletni strani agencije, da se zagotovi preglednost in podpre ozaveščena odločitev udeležencev. Doslej je bilo po pilotnem programu preizkušanja novega sistema ocenjenih 42 izvajalcev izobraževanja odraslih.

Razprava

 Kolegialna presoja  se je začela s kratkimi predstavitvami uradnikov Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino ter Agencije za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih. Sledila je priložnost za strokovne ocenjevalce, da postavijo vprašanja in razpravljajo o vprašanjih na ravni sistema, ki izhajajo iz uvedbe sistema zunanjega ocenjevanja. Te predstavitve, skupaj s poročilom o samoocenjevanju, ki so ga pripravili gostitelji pred začetkom strokovnega pregleda, so poudarile, da:

• je to bil prvi primer uvedbe sistema zunanjega ocenjevanja v sistem izobraževanja odraslih;
• je Agencija za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih pripravila zelo obsežna navodila za izvajalce;
• je zaposlovanje, usposabljanje in ohranjanje ekipe zunanjih strokovnjakov (več kot 70 oseb) ključnega pomena za uspešno izvajanje novega sistema;
• je razvoj kulture kakovosti znotraj vsakega izvajalca izobraževanja odraslih zahteva čas ter stalno podporo in usposabljanje.

 Kolegialna presoja  se je osredotočila na naslednja tri vprašanja, ki so jih opredelili gostitelji:

• V kolikšni meri je bil model zagotavljanja kakovosti v izobraževanju odraslih zasnovan v skladu s smernicami in priporočili EQAVET?
• V kolikšni meri menite, da bo izvajanje zunanjega ocenjevanja prispevalo k večji transparentnosti in prepoznavnosti kakovosti institucij za izobraževanje odraslih?
• Glede na vaše izkušnje, v kolikšni meri uvedba nacionalnega in/ali regionalnega okvira zagotavljanja kakovosti s smernicami in standardi kakovosti na ravni izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja spodbuja nenehno izboljševanje in samoregulacijo?

Strokovni presojevalci so razpravljali o prednostih in ambicijah novega sistema in so opozorili, da nikoli ni enostavno uvesti nacionalno pobudo v tako raznolikem krogu izvajalcev.

Izpostavili so:

• obseg in globino podpore, ki jo izvajalcem izobraževanja odraslih nudi Agencija za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih;
• postopke agencije ter njeno pripravljenosti, da se prilagodi in uči iz pilotne izvedbe zunanje evalvacije;
• obseg, v katerem je bil sistem zunanjega ocenjevanja oblikovan na podlagi okvira EQAVET;
• prednosti poenostavitve komunikacije v zvezi z rezultati zunanjega ocenjevanja posameznega izvajalca za podporo udeležencem izobraževanja;
• načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih agencija zbira od izvajalcev izobraževanja odraslih, kakovostno zagotovljeni, da se okrepi njihova veljavnost, točnost in zanesljivost;
• koristne povezave med sistemom zunanjega ocenjevanja in drugimi vidiki politike izobraževanja odraslih, kot so postopki akreditacije, podporna zakonodaja, reforma kvalifikacij itd.;
• kako najbolje odgovoriti izvajalcem izobraževanja odraslih, pri katerih zunanja evalvacija izpostavlja pomanjkljivosti in vodi do nezadovoljive ocene.

Naslednji koraki

Ob koncu srečanja so strokovni ocenjevalci zahvalili gostiteljem in podali svoje prve povratne informacije o treh vprašanjih, ki so bila opredeljena kot osrednja točka kolegialne presije.

Celotno poročilo o razpravah bo posredovano gostiteljem. Povratne informacije iz poročila strokovnih presojevalcev bodo pomagale pri oblikovanju sistema zunanjega ocenjevanja v formalnem sektorju izobraževanja odraslih ter podprle pregled sedanjega sistema ocenjevanja, ki se uporablja za začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Izvirni članek je na voljo tukaj: https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=28119&langId=en