KOLEGIALNA PRESOJA KAKOVOSTI SLOVENSKEGA SISTEMA SREDNJEGA POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA – v okviru projekta EQAVET NRP SLO 2021 – 2023

Svet Evropske unije je novembra 2020 v Uradnem listu Evropske unije objavil Priporočilo Sveta        o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, v katerem je mrežo EQAVET pozval k razvoju posebne metodologije za medsebojne strokovne preglede med državami članicami. Namen medsebojnih strokovnih pregledov je podpreti izboljšanje in preglednost ureditev v povezavi z zagotavljanjem kakovosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja držav članic.

GD EMPL (Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – oddelek Evropske komisije, ki je odgovoren za politiko EU o zaposlovanju, socialnih zadevah, spretnostih, mobilnosti delovne sile in s tem povezane programe financiranja EU) in Sekretariat EQAVET sta se leta 2021 dogovorila o skupni metodologiji medsebojnih strokovnih pregledov in jo predstavila v priročniku.

Nacionalne referenčne točke za zagotavljanje kakovosti (NRP-ji EQAVET)  21 držav članic, med katerimi je bila tudi Slovenija, smo se strinjale, da bomo vstopile v zunanjo evalvacijo upravljanja s kakovostjo na ravni sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo potekale v obliki kolegialnih presoj kakovosti med državami članicami (v angleškem jeziku – EQAVET system peer reviews).

Tema zunanje evalvacije v Sloveniji je bila ˝Nacionalni sistem podpore srednjim poklicnim in strokovnim šolam pri njihovem internem upravljanju s kakovostjo˝. Kolegialno presojo kakovosti so opravili predstavniki NRP-jev EQAVET iz Avstrije, Grčije, Hrvaške, Irske, Nemčije in Nizozemske, pod mentorstvom evropske ekspertinje. Kolegialni presojevalni obisk sta koordinirala NRP EQAVET v Sloveniji in Sekretariat EQAVET.

Kolegialna presoja poteka v skladu s skupno metodologijo, v več zaporednih fazah. V pripravljalni fazi je Slovenija pripravila samoevalvacijsko poročilo, na osnovi katerega smo v sodelovanju s Sekretariatom EQAVET zasnovali presojevalni obisk, ki je potekal 1. in 2. junija 2023, v KULT-u 316 na BIC-u Ljubljana. Na presojevalnem obisku so poleg NRP EQAVET na Centru RS za poklicno izobraževanje s svojimi predstavitvami in v intervjujih sodelovali predstavniki štirih slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih šol/šolskih centrov, predstavniki Sektorja za kakovost in analize Urada RS za razvoj in kakovost izobraževanja iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter predstavnik Državnega izpitnega centra. Sekretariat EQAVET nam je, kot vsaki državi, omogočil tudi strokovno podporo objektivne nacionalne ekspertinje, ki je v času priprav in samega strokovnega pregleda, sodelovala z NRP EQAVET.

Ob zaključku obiska smo prejeli prvo povratno informacijo tima presojevalcev, v kateri so strokovnjaki iz tujine poudarili pomen zunanjega kritičnega prijatelja in zunanje evalvacije. Končno evalvacijsko poročilo smo dobili konec junija 2023. Evalvacijske ugotovitve so pomemben vir pri načrtovanju izboljšav nacionalnega sistema podpore srednjim poklicnim in strokovnim šolam pri njihovem internem upravljanju s kakovostjo.  Za nas, predstavnike nacionalnih deležnikov pa predstavljajo priložnost za temeljito refleksijo in premislek o nadaljnjih razvojnih korakih na področju upravljanja s kakovostjo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Vprašanja presojevalcev so nas vzpodbudila k poglobljenemu razmisleku in pripeljala do zanimivih strokovnih debat. Na srečanju smo naredili velik korak h okrepitvi strokovnega sodelovanja na nacionalni ravni, med vsemi sodelujočimi državami pa se je vzpostavilo medsebojno zaupanje, ki nas je spodbudilo k nadaljnjemu sodelovanju in povezovanju v okviru projekta EQAVET.

PREDNOSTI, KI SO JIH PRESOJEVALCI IZPOSTAVILI:

• Presojevalci so pohvalili odprtost in motivacijo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za identificiranje razlogov za neaktivnost ali prenizko aktivnost znatnega deleža šol na področju sistematičnega upravljanja s kakovostjo.
• NRP EQAVET so prepoznali kot močno vmesno partnerico pri nudenju podpore šolam in pohvalili prilagajanje podpore potrebam šol, ter nas spodbudili, da z razvojem nadaljnjih usmeritev nadaljujemo. CPI so spodbudili, da naj uporabi razpoložljive vire, znanje in kompetence zaposlenih ter nadaljuje z nudenjem podpore šolam ter jo širi na vse šole.
• Potrdili so obstoj šol, ki predstavljajo primere dobre prakse na področju upravljanja s kakovostjo, in bi lahko služile kot modelne šole pri nudenju podpore ostalim šolam.
• Prepoznali so, da smo se prisotni deležniki zavedali, da je skrb za kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja skupna odgovornost vseh, in da moramo težave v zvezi s tem reševati skupaj in povezano.
• Pohvalili so ustanovitev šolskih komisij za kakovost, ki vključujejo dijake ter zunanje partnerje (starše in delodajalce) in imajo obstoj zagotovljen v zakonodaji, saj lahko delujejo kot podporno svetovalno telo šolam.
• Prepoznali so, da v nacionalnem prostoru šolam nudimo veliko usmerjevalnih gradiv in orodij, vključno z e-samoevalvacijo, poleg tega lahko šole s sodelovanjem v razvojnih projektih izboljšujejo svoje pristope.

PODROČJA ZA DODATNI PREMISLEK, H KATERIM SO NAS PRESOJEVALCI USMERILI:

• Presojevalci so svetovali Ministrstvu, da oblikuje jasno vizijo, v kateri opredeli namen in jasne cilje v povezavi z zagotavljanjem in razvojem kakovosti ter nadaljuje z razvojem nacionalnega okvira kakovosti vzgoje in izobraževanja.
• Ministrstvu so svetovali dodatno delo pri razjasnjevanju terminologije s področja kakovosti, pripravo terminološkega slovarja na nacionalni ravni, promoviranje uporabe skupne terminologije ter natančno pojasnitev vloge samoevalvacijskih poročil pri zagotavljanju kakovosti šol.
• Ministrstvu in CPI-ju so svetovali stalni dialog in vzpostavljanje partnerstev z vsemi šolami, v katerem bi šolam redno predstavljali prednosti sistematičnega upravljanja s kakovostjo. Še posebej so poudarili pomembnost stalnega dialoga s šolami, ki na področju sistematičnega upravljanja s kakovostjo ostajajo neaktivne oz. nizko aktivne, in ki ne pripravljajo in/ali objavljajo poročil o kakovosti. Pomembno je poznati razloge za to, razumeti njihovo situacijo, da bi lahko oblikovali podporo za njih. Za namen vodenja stalnega dialoga so predlagali pripravo načrta komunikacije z vsemi šolami.
• Predlagajo spodbuditev šol k premisleku o dolgoročnih strateških ciljih in uporabi samoevalvacije oz. internih sistemov kakovosti kot orodij pri zasledovanju strateških ciljev. Istočasno predlagajo spremembo fokusa od samoevalvacije k vzpostavitvi vseobsegajočih internih sistemov kakovosti na šolah, ki naj vključujejo program razvoja in celoten krog zagotavljanja kakovosti kot integralni proces znotraj sistema (in ne dodatno delo). Sistemi kakovosti naj imajo opredeljene jasne cilje, orodja in odgovornosti.
• Presojevalci so izpostavili, da je treba razjasniti vloge in odgovornosti vseh deležnikov pri upravljanju s kakovostjo, tako na ravni sistema (Ministrstva, javnih zavodov idr.) kot na ravni šol (ravnateljev, učiteljev, dijakov, konzorcijev šolskih centrov idr.).
• Zaznali so težave pri iskanju ravnotežja med centralnim nadzorom in avtonomijo šol pri upravljanju s kakovostjo šol. Predlagali so premislek o uvedbi bolj centraliziranega pristopa k usmerjanju šol pri upravljanju s kakovostjo, zlasti tistih, ki ostajajo neaktivne ali nizko aktivne na tem področju ter dodajanje oblik zunanje evalvacije z namenom izboljševanja podpore šolam, ki ostajajo »zunaj«.
• Predlagali so vzpostavitev mrež šol za kakovost ter zagotavljanje večje prepoznavnosti ekspertnega znanja članov timov in strokovnjakov za kakovost. Prepoznavnost se lahko udejanja v obliki formaliziranja različnih spodbud (kot npr. v obliki kariernega napredovanja ipd.).

Strinjali smo se, da je bila presoja zelo uspešna in bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju in spodbujanju kulture sistematičnega upravljanja s kakovostjo poklicnega in strokovnega izobraževanja v našem nacionalnem prostoru.